Zmeraj sem se spraševal kaj je tako posebnega v jesenski idili. Narava
"umira", prehaja v mirovanje, brezčasje. Vendar pa je treba priznati,
da je ta odhod poln ponosa. K zasluženemu počitku odhaja z dvignjeno
glavo in celo paleto barv, ki se je čez celo pomlad in poletje skrivala v
globini, zakopana pod plastmi zelene barve. Oko pritegnejo podrobnosti,
ki so med letom zbledele ali drugače rečeno bile skrite v vsem tem
zelenju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar